Dogajanje na površinski membrani telesa se odraža na možganih

Kakovostnejše življenje zahteva določeno mero truda, vztrajnosti ter učenja. Glavna posledica zmanjševanja pomena učenja in tudi časa namenjenega raziskovanju je zmanjšanje sposobnosti daljšanja mišic. Težava nastopi, kadar mišičnih skupin ne znamo več hotno občutiti. Zakaj je naš živčno mišični sistem tako pomemben spoznamo, ko ga dojamemo kot mišično membrano, ki je v najglobljem pomenu naša zaščita pred prekomernim trudom, ponavljajočo se držo in gibanjem ter pritiski iz okolice. Takrat mišične skupine med gibanjem ne opravljajo več svoje vloge krajšanja in daljšanja, temveč ostanejo trajno skrčene in se ne podaljšujejo več na primerno dolžino.

Vsak organizem obdaja membrana, ki ga loči od okolja in določa njegov individualni obstoj. Znotraj membrane poteka vsa izmenjava energije in snovi z okoljem. Membrana omogoča energijski obstoj organizma. Zdravje in učinkovitost organizma ter njegovo normalno delovanje so odvisni od selektivne prepustnosti membrane. Poenostavljeno rečeno  – membrana dovoljuje vstop hrani in izstop odpadkom.

Pri človeku je membrana sestavljena iz kože, podkožnega maščevja, mišic in fascije. Mišice, ovite v fascijo, so bistveni del membrane, ovijajo celotno telo in kot koža na vrhu, igrajo pomembno vlogo v zaznavanju dogajanja znotraj in zunaj membrane. Koža in čutni organi imajo vlogo zaznavanja dražljajev, ki prihajajo iz okolja, prečno progaste mišice s fascijo in proprioceptorji pa v zaznavanju impulzov iz notranjosti telesa. Obstajajo tudi notranje membrane, ki ločujejo notranje dele organizma – membrani, ki ločujeta prebavni sistem in dihalni sistem.

Povezanost telesne membrane z zavestnim delom možganov, torej umom, najbolje opišemo z delovanjem dražljaja na membrano tako, da le ta sproži občutek v membrani. Ta občutek se po senzornem delu živčevja prenese v zavestni del možganske skorje, tam se zavemo dražljaja, njegove smeri in jakosti. To velja za dražljaje iz zunanjosti organizma in za dražljaje iz notranjosti proti membrani. Dogajanje na površinski membrani telesa se odraža na površini možganov, na možganski skorji, kjer se zaznavanje začne.

Veliko dogodkov ne doseže naše zavesti. Večinoma se zavemo občutkov, ki so dovolj močni, da dosežejo našo zavest in s tem  našo pozornost. Kadar občutki prihajajo iz notranjosti telesa, se jih zavemo šele, ko se dotaknejo mišičnega sistema. Zaznavanje ni odvisno od napetosti mišic, vendar napetost mišic močno vpliva na občutek, ki ga ta dražljaj ustvari. Tako pridemo do problema prekomerno napetih mišic, ki popačijo zaznavanje občutkov iz sistema. To velja tudi za dražljaje, ki prihajajo iz okolja. Tudi ti morajo biti dovolj močni, da jih membrana zazna in sproži zavedanje dogajanja.

AEQ vaje delujejo na zmanjšanje nepotrebnih napetosti mišic in s tem izboljšujejo spremembo dražljajev v občutke. Ne pozabimo, da je napetost mišic v membrani potrebna zato, da zdržimo pritiske, ki nam jih prinašajo vsakodnevni življenjski izzivi. Dolgotrajna napetost in nezmožnost zavestne sprostitve mišic vodita v senzorno amnezijo, ki jo povzroča senzorično motorna amnezija (SMA). Senzorna amnezija je zmanjšanje prenosa dražljajev v občutke, ki se prenašajo v možgansko skorjo in z ukazi iz zavestnega sprednjega dela možganske skorje preidejo v želeno gibanje skozi membrano. Vpliv AEQ vaj na delovanje človeka kot organizma, obdanega z membrano, je v izboljšanju komunikacije med membrano in zavestnim nadzornim sistemom – možgani.

Skupni imenovalec strank, ki se odločijo bolje spoznati učinkovitost AEQ metode so namen bolje spoznati sebe, svoje čustvovanje, vzroke za trenutno doživljanje sebe, drugih in okolice ter tako trajno razrešiti  telesne in čustvene težave.

Petra Šmid Seljak,

učiteljica AEQ Odnosov 1 stopnje, učiteljica AEQ Dihanja 2. stopnje, učiteljica AEQ Metode 3. stopnje in učenka AEQ Metode 4. stopnje 3/5, terapevtka razvojno nevrološke obravnave, Bownova terapevtka

Objavi komentar