Upanje v procesu opuščanja nadzora uma nad telesnimi občutki

Zagotovo drži izjava, da slednje kar človek izgubi je upanje.
Izguba povezanosti med občutki in telesom je v AEQ metodi poimenovano senzorno motorična amnezija. Za povrnitev delovanja posameznika kot celote je pomembo čutenje toka energije ter s tem jasnost občutenja telesnih občutkov in čustev. Šele to spremeni zavedanje v dojemanje. Najučinkovitejši način pretvarjanja znanja v uporabnost naučenega, je prenos iz teorije v prakso.
Da lahko začutimo občutke, ki se porajajo na površini telesa moramo najprej zmanjšati mišično zakrčenost membrane. Da bi pa lahko prepoznali in začutil potlačena čustva, ki se shranjujejo v globini telesa, natančneje trebušni votlini, je potrebno okrepiti notranje zavedanje, ki je mogoče šele ob sproščeni mišični membrani.
To sploh ni tako preprosto in hitro kot se sliši saj smo zakrčili membrano že v otroštvu, da bi zmanjšali jakost občutkov in čustev. Tako smo že od otroštva naprej prestrašeni ter ne uspemo zaupati svojim občutkom, ki smo jih uspešno omrtvičili že toliko krat.
Tako smo uspešno zmanjšali jakost energije, ki jo dotični občutek nosi ter naj bi prišla do zavesti kot prepoznava potrebe, ki jo želimo zadovoljiti.
Prestrašeni predati um svojemu telesu, ki bi nas popeljalo na doživljajsko pot svobode in radosti odkrivanja življenja, izgubimo tudi sposobnost dihanja s pomočjo diafragme.
Zakaj, ker se SMA (senzorno motorična amnezija) najmočneje aktivira zaradi strahu pred prepustitvijo nadzora lastni intuiciji ravno v okolici popka in trebuha, kar prepreči širino in globino vdiha.
Upanje in vera sta nujna v procesu opuščanja nadzora uma nad telesnimi občutki. Upanja pa kronično primanjkuje ravno zaradi kroničnih zakrčenosti.
Žal je logična posledica, da nadzor predamo umu, kar naredimo s posnemanjem preteklih vzorcev vedenja bližnje okolice in oseb v njej.
Za povrnitev nadzora nad celoto je potrebno redno in pozorno izvajati naučene AEQ vaje. Šele ob zavedanju pomankanja želene izvedbe in nadzora nad hotenimi gibi lahko začutimo senzorno iluzijo v kateri živimo ter jo postopoma skušamo spremeniti.
Seveda je tukaj velika ovira um in njegove manipulacije skozi zmanjševanje in omadeževanje pomena usmerjanja uma v zavedanje telesa ter s tem sedanjosti in povezovanja občutenja s trenutnim razumevanjem okoliščin v katerih živimo.

Petra Šmid Seljak,

učiteljica AEQ Odnosov 1 stopnje, učiteljica AEQ Dihanja 2. stopnje, učiteljica AEQ Metode 3. stopnje in učenka AEQ Metode 4. stopnje 3/5, terapevtka razvojno nevrološke obravnave, Bownova terapevtka

Objavi komentar